Ko sva z možem kupila svoje prvo stanovanje, sva bila navdušena, a hkrati nekoliko prestrašena. Stanovanje je bilo svetlo, z velikimi okni, kar se nama je na ogledu zdelo čudovito. A že po prvem tednu bivanja sva spoznala, da naju sonce zbudi ob šestih zjutraj, ne glede na dan v tednu. Spalnica je bila obrnjena proti vzhodu, brez senčil in sončna svetloba je prodirala skozi vsako špranjo.

Sprva sva si pomagala s provizoričnimi rešitvami, kot so odeje, kartoni, celo velika ruta, ki sva jo pripela z žeblji. Bilo je smešno in daleč od estetskega, ampak je vsaj nekoliko pomagalo. Kljub temu pa je bilo jasno, da bova potrebovala prava senčila, če bova želela normalno spati in imeti nekaj zasebnosti.

Ko sva začela brskati, sva ugotovila, da je izbira senčil prava znanost. Roloji, žaluzije, pliseji, notranja in zunanja senčila, električna ali ročna. Vse to naju je sprva medlo, ampak sva se nato odločila, da si bova vzela čas in izbrala nekaj, kar bo zares ustrezalo najinemu življenjskemu slogu.

Ko so končno montirali notranja senčila, se je stanovanje povsem spremenilo. Dobili smo prijetno senco čez dan, spalnica pa je končno postala prostor za počitek. Tisto prvo jutro, ko me sonce ni prebudilo ob zori, sem si skoraj zaploskala.

Danes se občasno pošalim, da mi senčila rešujejo živce, zlasti po napornem dnevu, ko želim samo mir in poltemo. Nikoli si ne bi mislila, da bo nekaj tako vsakdanjega imelo tako pomembno vlogo v mojem domu. Ampak zdaj vem, da so včasih prav majhne spremembe tiste, ki naredijo največjo razliko.

Odkar imava senčila, tudi vročina poleti ni več takšna težava. Stanovanje ostane prijetno hladno, brez potrebe po ventilatorjih ali klimi. Pravzaprav zdaj cenim sončne dni še bolj, ker jih lahko nadzorujem. In vsakič, ko jih zvečer spustim, imam občutek, da zaključim dan v miru.…