Zagotavljanje kakovosti je ključna stvar v podjetju

Ko sem prvič prišla delat v proizvodnjo, res nisem imela pojma, kaj naj sploh pričakujem. Dodelili so mi naziv ‘sodelavec za zagotavljanje kakovosti‘, kar se mi je na začetku zdelo kar malo čudno. Iskreno sem mislila, da bom večinoma samo gledala izdelke, preverjala, če je vse v redu, in označevala napake. Nisem pa slutila, kako široko in pomembno področje to dejansko je.

Že prvi teden sem ugotovila, da zagotavljanje kakovosti pomeni veliko več kot samo pregledovanje končnih izdelkov. Spomnim se, ko smo imeli prvi sestanek zaradi neke težave v proizvodnji. Pričakovala sem, da bo to kratka zadeva, nekaj zapisov in hitro rešena stvar, ampak sem kmalu videla, da moramo najti pravi vzrok težave, kar sploh ni tako preprosto. 

Zagotavljanje kakovosti je ključna stvar v podjetju

Moja mentorica je v oddelku za kakovost delala že več kot deset let. Enkrat med odmorom mi je rekla nekaj, česar si nisem takoj razložila: Zapomni si, da je vsaka napaka priložnost, da stvari izboljšamo. Sprva se mi je to zdelo malce nenavadno. Kasneje, ko sva šli skozi različne postopke, se pogovarjali z delavci in pregledovali dokumente, sem počasi razumela, kaj je hotela povedati. Kakovost ni nekaj, kar pride samo na koncu proizvodnje. Kakovost je način, kako ljudje delajo, razmišljajo in kako med sabo sodelujejo.

Po nekaj mesecih sem že imela občutek, da dobro razumem sistem. Začela sem tudi sama voditi sestanke, iskati vzroke za napake in predlagati izboljšave. Veliko mi je pomenilo, ko so me sodelavci začeli spraševati za mnenje in nasvet. Najboljši občutek pa sem imela, ko smo popravili nekaj postopkov tako, da določene napake preprosto niso bile več mogoče.

Zdaj verjamem, da je kakovost res ključna stvar v podjetju. Ni nekaj, kar delaš, ker moraš, ampak zato, ker želiš. Naučila sem se, da vsaka napaka ni katastrofa, ampak dragocena lekcija, če znaš nanjo pravilno gledati. To delo me je naučilo ogromno, predvsem pa, kako pomembno je vsak dan iskati izboljšave in sodelovati z ljudmi, ki so del iste ekipe.…

Odkar imava senčila, tudi vročina poleti ni več takšna težava.

Ko sva z možem kupila svoje prvo stanovanje, sva bila navdušena, a hkrati nekoliko prestrašena. Stanovanje je bilo svetlo, z velikimi okni, kar se nama je na ogledu zdelo čudovito. A že po prvem tednu bivanja sva spoznala, da naju sonce zbudi ob šestih zjutraj, ne glede na dan v tednu. Spalnica je bila obrnjena proti vzhodu, brez senčil in sončna svetloba je prodirala skozi vsako špranjo.

Sprva sva si pomagala s provizoričnimi rešitvami, kot so odeje, kartoni, celo velika ruta, ki sva jo pripela z žeblji. Bilo je smešno in daleč od estetskega, ampak je vsaj nekoliko pomagalo. Kljub temu pa je bilo jasno, da bova potrebovala prava senčila, če bova želela normalno spati in imeti nekaj zasebnosti.

Ko sva začela brskati, sva ugotovila, da je izbira senčil prava znanost. Roloji, žaluzije, pliseji, notranja in zunanja senčila, električna ali ročna. Vse to naju je sprva medlo, ampak sva se nato odločila, da si bova vzela čas in izbrala nekaj, kar bo zares ustrezalo najinemu življenjskemu slogu.

Odkar imava senčila, tudi vročina poleti ni več takšna težava.

Ko so končno montirali notranja senčila, se je stanovanje povsem spremenilo. Dobili smo prijetno senco čez dan, spalnica pa je končno postala prostor za počitek. Tisto prvo jutro, ko me sonce ni prebudilo ob zori, sem si skoraj zaploskala.

Danes se občasno pošalim, da mi senčila rešujejo živce, zlasti po napornem dnevu, ko želim samo mir in poltemo. Nikoli si ne bi mislila, da bo nekaj tako vsakdanjega imelo tako pomembno vlogo v mojem domu. Ampak zdaj vem, da so včasih prav majhne spremembe tiste, ki naredijo največjo razliko.

Odkar imava senčila, tudi vročina poleti ni več takšna težava. Stanovanje ostane prijetno hladno, brez potrebe po ventilatorjih ali klimi. Pravzaprav zdaj cenim sončne dni še bolj, ker jih lahko nadzorujem. In vsakič, ko jih zvečer spustim, imam občutek, da zaključim dan v miru.…

Zakaj so tehnični pregledi pomembni

Prijatelj je bil zaposlen v mehanični delavnici, kjer so se izvajali tudi tehnični pregledi. Tako je povedal, da imajo največ gužve ravno decembra, ko se ljudje odločijo za tehnični pregled konec leta, ko jim poteče tudi registracija. Hecno je tudi, da potem so še gužve januarja, kjer pridejo še vsi zamudniki, ki pa so jim tehnični pregledi že rahlo v zamudi. Prav tako, je kar nekaj dela tudi v poletju in poletnih mesecih, saj so takrat dosti vsi na cesti, se pa se tudi najdejo kakšni dnevi, bolj proti koncu meseca.

Zakaj so tehnični pregledi pomembni

Tako da mi je priporočal, da naj se za tehnični pregled naročim nekaj tednov prej in pa morda, da si naredim obdobje nekje v pomladi ali jeseni. Čeprav je res, da so tehnični pregledi pomembni pred iztekom registracije, čeprav če se kdaj zgodi, da bi delala kakšne spremembe na vozilu, tudi ne bi bilo slabo da bi se opravili tudi tehnični pregledi. Saj so tehnični pregledi z razlogom. Namreč pomagajo zagotoviti varnost na cesti in potrdijo, da je vozilo ustrezno standardom, kar pomeni da je vozilo sposobno zavirati, da delujejo luči, da so pnevmatike okej in prav tako še ostale stvari na vozilu. Prav tako, pa se preveri tudi, če vozilo izpolnjuje okolijske predpise. Če vozilo nima opravljenega tehničnega pregleda, lahko dobimo tudi kazen.

A ko mi je prijatelj povedal, da lahko opravljaš tehnični pregled tudi na dve leti če je avto star nekje od štiri do deset let, mu sploh nisem mogla verjeti, ker sem sama svojega mogla peljati na tehničnega vsako leto. Tako sem hitro ugotovila, da je naš avto res že star več kot deset let. Nisem pa vedela da novo vozilo, prva štiri leta tehničnih pregledov sploh ne potrebuje, saj v resnici še nikoli nisem kupila čisto novega avta.

Ampak seveda sem se strinjala s prijateljem, da so tehnični pregledi obvezni in da zagotavljajo varnost na cesti, saj če ne bi se čisto vsak vozil s pokvarjenim avtom, tako pa bi bilo na cesti posledično tudi še več nesreč.…

Zbirka z vžigalniki je našla svoje mesto v mestnem muzeju

V Rožnatem mestu v Rožni dolini stoji majhen hrib na vrhu hriba stoji lipa in pod lipo stoji hiška župana Jureta. Danes je nedelja in pri županu so se zbrali prijatelji. Sedli so pod lipo in uživajo v mirnem in prijetnem brezdelju. Klepetajo o tem in onem.

Kako so preživeli delovni teden kaj se je novega zgodilo doma in po svetu. Kakšni so bili športni rezultati mestnih ekip. Med drugim je beseda nanesla tudi na zbirko vžigalnikov ki jo je Milan uspel zbrati v zadnjih tridesetih letih. Niti vsi prijatelji niso vedeli da so vžigalniki Milanova zbirateljska strast. Začel jih je zbirati pred davnimi tridesetimi leti ko je bil še študent v glavnem mestu. Do sedaj so se v njegovi zbirki znašli različni vžigalniki od modelov Zippo do najbolj običajnih plinskih vžigalnikov. Skupaj mu je uspelo zbrati več kot pet tisoč različnih kosov. Nekateri med njimi so prave umetnine, našel jih je povsod po svetu.

Zbirka z vžigalniki je našla svoje mesto v mestnem muzeju

Od koderkoli se je vračal so bili v njegovi prtljagi tudi novi vžigalniki, ki jih je uspel kupiti. Ko je župan Jure slišal to zgodbo ga je prosil če se lahko oglasi pri njemu in si ogleda zbirko vžigalnikov . Dogovorila sta se da se župan Jure oglasi pri njemu že v ponedeljek. V ponedeljek je župan Jure takoj ko je opravil nujne stvari v mestni upravi vzel kolo in se odpeljal do Milana. Milan ga je že pričakoval pred vrati svoje hiše. Povabil ga je naj vstopi in takoj sta odšla sobo kjer je imel Milan razstavljeno svojo zbirko vžigalnikov. Župan Jure je osupnil ko je zagledal ogromno zbirko vžigalnikov, nekateri med njimi so bili resnično unikatni. Še bolj pa ga je pretreslo dejstvo da te zbirke ne more ogledati več ljudi.

Predlagal je da v mestnem muzeju uredijo stalno razstavo kjer bi bili vžigalniki razstavljeni. Milan se je strinjal.…

Izkušnja in jadralno padalstvo, ki bi ga moral izkusiti vsak

Od nekdaj mi je bilo jadralno padalstvo zelo fascinantno. Spomnim se, da sem že kot otrok zelo rada gledala proti nebu in se res razveselila, če sem videla kakšno padalo. Res mi je bilo lepo gledati, kako je lebdelo na nebu in jadralo kot ptice na nebu.

A nikoli nisem videla, kako je na koncu to padalo pristalo, saj je vedno izginilo za kakšen hrib. Tako pa se je danes jadralno padalstvo že toliko razvilo, da gre pravzaprav lahko že vsakdo na jadralno padalstvo in doživi to izkušnjo na nebu. Sicer nisem ravno prepričana kako je bilo včasih, vendar se mi zdi, da je danes ta šport vedno bolj pogost in kljub pomislekom za nevarnost, so pravzaprav te nesreče res zelo poredko. Je pa tudi res, da so stroge omejitve in da kar tako v tandemu pravzaprav niti ne smeš jadrat. Namreč obstaja kar nekaj predpisov in izpitov, ki jih moreš opravit, preden prevzameš tako veliko odgovornost v tandemu. Prav tako, pa je potrebno kar nekaj kilometrine in posameznih letov, preden sploh lahko greš leteti višje in višje. Mislim da je to še kako prav, saj navsezadnje se lahko na takšni višini marsikaj zgodi, hkrati pa tukaj ne gre samo za tvoje življenje, ampak tudi življenja drugih. Prav tako, pa niti ni tako poceni šport, zato je še kako pomembna resnost in prevzemanje odgovornosti. Tako morejo aktivni padalci tudi dobro poznati kraj in vremenske razmere, saj se na nebu lahko hitro situacija obrne. A ob vsej tej čudoviti izkušnji je ta še vedno nepozabna in popolnoma doživeta.

Mislim, da bi moral čisto vsak vsaj enkrat skočit s padalom, saj je res neprecenljivo in danes tudi zaradi ve te tehnologije in pogojev ter znanosti tudi toliko bolj varno kot v starih časih, ko še ni bilo tolikšne opreme in toliko znanja kaj sploh jadralno padalstvo je.

Izkušnja in jadralno padalstvo, ki bi ga moral izkusiti vsak…

Začel me je zanimati moj izračun pokojnine

Ker sem imel za seboj že kar nekaj let delovne dobe, se je pri meni začelo čedalje bolj pojavljati vprašanje, kakšen bo moj izračun pokojnine, ki jo bom prejemal, ko se bom upokojil. O temu pa sem začel resneje razmišljati, ko je ta izračun začel opravljati moj oče. On pa se je ravno upokojil, ter sem enkrat, ko sem se ustavil pri starših na kosilu, videl, da dela ta izračun.

Tedaj pa, ko sem se vrnil domov, sem se še sam začel spraševati kakšna pa bo moja pokojnina. Zato pa sem se odločil, da bom izvedel čisto osnoven in pa grob izračun pokojnine, saj so me že res srbeli prsti da to izvem.

Hitro pa sem lahko izvedel najprej to, da ta izračun ni tako direkten, kot se morda zdi na prvi pogled, oziroma kot se mi je to zdelo. Tukaj je potrebno vključiti kar nekaj različnih podatkov, vključno z točno delavno dobo, katere pa na tej točki še nisem vedel. Vseeno pa sem si nekatere podatke izmislil, oziroma sem jih predvidel, na primer kolikšna bo moja končna delavna doba.

Začel me je zanimati moj izračun pokojnine

Da pa sem lahko izračun pokojnine sploh opravil, pa sem se obrnil na razna spletna mesta. Ta pa so bila narejena ravno za to, da te direktno vodijo skozi celoten proces izračuna, saj je potrebno, kot sem rekel, vključiti kar nekaj podatkov in jih imeti v mislih. Po izračunu, katerega pa mi je ta spletna stran močno olajšala, pa sem lahko nato videl, kakšna bo velikost moje pokojnine, ko se bom upokojil, če bom nadaljeval s to službo in z tem delavnikom, kot to opravljam sedaj. Vseeno pa sem to število imel bolj za približno, saj nisem moral predvideti, če bo moje delo ostalo takšno kot je, ter če se mi bo plača morda zvišala ali pa v najslabšemu primeru znižala. …

Dežurni zobozdravnik Nova Gorica obratuje vsak dan v tednu

Dežurni zobozdravnik Nova Gorica obratuje vsak dan v tednu

Na počitnicah v hribih, kjer smo z družino preživljali nekaj dni v naravi in uživali v svežem zraku, je mamo močno začel boleti zob. Občutila je pekoč in utripajoč boleč občutek, ki je bil čedalje hujši.

Svetovali smo ji, da se umiri in sprosti. Pa ni pomagalo. Bolečina je bila vedno bolj neznosna. Ker smo bili daleč stran od mestnega okolja in je bila najbližja zobozdravniška ambulanta precej oddaljena smo se našli v zadregi. Mama je poskusila nekaj domačih zdravil, pa ji niso prinesla olajšanja. Zaskrbljeni smo začeli razmišljati kaj storiti. Nismo si želeli, da bi se počitnice končale zaradi mamine bolečine v ustih. Na spletu smo poiskali najbližjega zobozdravnika. Našli smoga, zobozdravnik Nova Gorica je bil najbližji in je ponujal svoje storitve tudi v nujnih primerih, brez naročanja. Poklicali smo ga in povedali kaj se je zgodilo. Zobozdravnik Nova Gorica je takoj ponudil, da se najhitreje kar je mogoče oglasimo v njegovi ambulanti, ne glede na uro prihoda, da bo mami lahko kar se da hitro pomagal. V nekaj minutah smo bili pripravljeni in smo se odpravili. Pot po dolžini ni bila dolga, zaradi ozke ceste in množice ovinkov pa je vseeno trajala dobro uro. Ko smo vstopili v ordinacijo z velikim napisom dežurni zobozdravnik Nova Gorica smo bili prav presenečeni nad prijaznostjo in profesionalnim pristopom. Zobozdravnik je hitro opravil pregled in povedal, da je zob okužen in je zaradi tega nastala ta huda bolečina. Takoj se je lotil zdravljenja, vmes pa še pomirjal mamo in ji razlagal vsak korak postopka, samo, da bi ji odvrnil misli od bolečega zoba. Po koncu sedenja na stolu je mama presenečeno ugotovila, da bolečina počasi izginja.

Zahvalili smo se zobozdravniku za uspešno in urgentno obravnavo, na blagajni poravnali račun in se zdaj brezskrbno vrnili k našim počitniškim aktivnostim. Tako nam je zobozdravnik Nova Gorica podaljšal naše zdaj popolne počitnice.…

2D izris objektov me je začelo čedalje bolj pogosto spremljati

Že od otroštva me je nekako zanimalo izrisovanje različnih prostorov, v obliki tlorisa. S tem pa sem se že prvič srečal v osnovni šoli, ko smo pri predmetu risali različna stanovanja, v obliki tlorisa. Takrat pa me je to tako navdušilo, da sem se začel s tem ukvarjati vse bolj pogosto, oziroma je to takrat postal nekako moj hobi, v kateremu pa sem začel zelo uživati.

Z leti, ko pa je moje znanje napredovalo, pa sem se začel še zanimati za podobne reči. To pa je bilo predvsem 2D izris objektov, kar pa sem začel delati računalniško, saj mi je vsa računalniška oprema omogočala veliko več. Na začetku pa sem šele odkrival različna računalniška okolja za 2D izris objektov. Pri temu pa sem se začel spoznavati z osnovnimi oblikami in kako jih je mogoče uporabiti za kakšen izris bolj kompleksnih objektov. Prav tako pa sem se še moral naučiti uporabljati, oziroma ustrezno upoštevati razmerja, katera so zelo pomembna za uporabo te veščine v praksi.

2D izris objektov me je začelo čedalje bolj pogosto spremljati

Tedaj pa sem se srečal tudi z kar nekaj resnimi projekti, ki so zahtevali 2D izris objektov. Ti projekti, za kakšno resnično uporabnost, pa so bili kar zahtevni, oziroma sem videl, da se moram še kar nekaj reči naučiti, ter jih izpiliti. Pri temu pa je bila potrebna kar velika potrpežljivost, saj sem se moral veliko naučiti kar na lastnih napakah, kar pa je še najboljši učitelj, saj si te napake zapomnimo ter jih probamo popraviti in izboljšati, v nadaljnjem. 

Vseeno pa sem se  z projekti veliko naučil, ter mi je 2D izris objektov postal zelo blizu, ter je bilo to nekaj, v čemu sem zelo užival, kljub temu, da sem se velikokrat srečal z raznimi zapleti in težavami, katere pa sem premagal in popravil. Prav tako pa mi je to delo omogočalo, da sem lahko tudi izražal svojo kreativnost, kar pa mi je bilo zelo všeč. …

Letos sem se določila, da bo nova zemlja za vrt, zaradi boljšega pridelka

Ker se je ravno začela sezona vrtnarjenja, je tudi mene čakalo opravilo štihanja na vrtu. Ker pa se mi je vseeno zdelo, da bi morda bil čas, da bi malo zamenjala zemljo, in ji na takšen način dodala nekaj novih hranil, sem se odločila, da bom vseeno dodala svojim gredicam nekaj zemlja za vrt.

Saj imam že kar nekaj časa staro zemljo. Pravzaprav, kar nekaj let. Že lani sem opazila, da bi bilo morda bolje, če bi zemljo zamenjala, oziroma jo vsaj deloma zapolnila z dodatno vrtno zemljo, saj se mi je zdelo, da je rast slabša, in tudi moje paprike na vrtu, niso bile takšne kot so bila pretekla leta, vendar pa sem bila lani že prepozna za takšno opravilo. Zato pa, sem se k sreči spomnila še pravočasno, zato, da sem lahko še pravi čas, šla po novo zemljo in jo tako kar med štihanjem, še malce vmešala notri in tako pripravila gredico za nove sadika. Nova zemlja za vrt, je res pripomogla še k samemu izgledu mojega vrtička, saj je že sama nova zemlja naredila tisti svež in novi pridih že po sami barvi. Tako sem v naslednji dneh nasadila nove sadike za letošnjo sezono, a sem se odločila, da če je že nova zemlja za vrt, bom tudi drugače razporedila postavitev sadik kot sem jih imela postavljene do sedaj. Tako sem res prav uživala med samim vrtnarjenjem na svoji novi gredici, saj sem se počutila kot majhen otrok, ki je ravnokar dobil svoj peskovnik. Kar pa je sicer zelo podobno, saj navsezadnje tudi po zemlji lih tako prčkamo in se igramo, ter kopljemo, kakor da bi se igrali v peskovniku.

No sicer potičk in gradov ravno ne delamo, ampak namesto tega pa sadimo, kar pa bo zrastlo še z kančkom ljubezni, še v kako dober pridelek.

Letos sem se določila, da bo nova zemlja za vrt, zaradi boljšega pridelka…

Stenski koledarji so lahko prekrasno decembersko darilo

Se tudi vi meseca novembra že sprašujte, kaj boste podarili svojim najbližjim? Tudi sama sem se to vsako leto spraševala, dokler nisem ugotovila, da so lahko stenski koledarji prekrasno darilo za moje najbližje. 

 

Kakšni stenski koledarji so to?

Odkar sem videla pri prijateljici prekrasni stenski koledar, na katerih so bile njihove družinske slike vem, da je to lahko lepo darilo. Prvi stenski koledar sem naredila zase. Ko sem ga dobila po pošti, sem bila vsa navdušena. Imeti nekaj takega na steni, je res lepo. Vsak mesec te preseneti nova družinska slika. Zato sem se odločila, da so takšni stenski koledarji lahko tudi lepo darilo za moje stare starše. Imela sem jih najraje na svetu. Imela sem jih rajši od svojih staršev. Vedno so mi dajali to toplino in skrb, ki sem jo oboževala. Onadva sta bila tista, pri katerih sem se počutila varno in ljubljeno. Prav zato sem se odločila, da bom takšen koledar podarila samo njima. 

 

Stenski koledarji so lahko prekrasno decembersko dariloMoji starši so bili presenečeni, da sem takšen koledar podarila starim staršem, čeprav so vedeli, kako radi se imamo. Moj dedek je bil zlat dedek in prav z veseljem sem iskala slike, katere sem na koncu izbrala za koledar. Tudi moja babica je bila zlata. Vedno je skrbno skrbela zame. Nikoli pri njej nisem bila lačna. Kako sem ju oboževala. Ko sem jima prinesla koledar, tega še nikoli nista videla. Najprej sta mislila, da je navadni koledar s slikami. Potem pa sta videla naše slike in bila šokirana. 

To so lahko res lepi stenski koledarji, ki nas povezujejo kot družino. Ko sem naslednjič prišla na obisk je bil koledar obešen na najbolj vidni steni. Na fotografiji pa smo bili ravno mi. Kako lepo je bilo to videti. Videlo pa se je tudi, koliko ta koledar pomeni mojim starih staršem. Resnično so lahko stenski koledarji z družinskimi slikami nekaj lepega. …